Eva Boto

Ah… ah… ah…
Hrepenim iz globin, čez nebo rišem sonce
Preko sanj, le zanj mečem luč v njegove sence
Ki slovo jemljejo, brez spomina z luknjami
Kot med dlanmi da odteče pesek časa
Verjamem da znova, ujela se bova
In včeraj za zmeraj, se vrne z reko luči
Še pesem našla si pot bo do rim če grem za njim
Ah… ah… ah… ah…
Čutim da grem do dna, nemi glas poje v molu
Vendar pa zavel mi ne bo veter belih zastav
Verjamem, da znova, ujela se bova
In včeraj za zmeraj se vrne z reko luči
Nov dan lačen je sonca in nezlagan
Oh… (Ker jaz se ne predam pred koncem)
(Ker jaz se ne predam pred koncem)
Ker jaz se ne predam pred koncem
Jaz preživim le na svoj način
Da hrepenim, oh…