Laibach

Od kdaj, sinovi resnice, ste bratje noc'i?
Kaj roke vas'e s krvjo rdec'i?
Eksplozija v noc'i je roz'a gorja,
opravic'iti z njo se nic'esar ne da.
Razbiti mogoc'e oltarja ni,
oltarja laz'i, ki oblike mnoz'i.
Brezma dez'na slika, brezbolne luc'i,
edina zavetja srhljivih noc'i.
Otroci duha smo in bratje moc'i,
katere obljuka se ne izvrs'i.
Smo c'rni duhovi od tega sveta,
opevarno noro podobo gorja.
Razlaga je bic' in ti krvavis':
Po stotic' razbijte zrcalo sveta, -
vas' trud je zaman. Presegli smo noc':
nas' dolg je poplac'an
in nas'a je luc'.
(Since when, sons of truth, are you the brothers of night?